Ledenika pod Triglavom ni več: 14 hektarjev leta 1946, danes nič

Avstrijski Der Standard je objavil, da je ledenik pod Triglavom povsem skopnel. Časnik se sklicuje na britanski Guardian, po katerem naj bi zadnji led izginil 19. oktobra. Slovenija ima zdaj po tej oceni le še en ledenik, tistega pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Der Standard poudarja, da je Triglav z 2864 metri najvišja slovenska gora in da krasi državni grb. Med letoma 1983 in 2003 naj bi ledenik izgubil 93 odstotkov površine. Guardianovega članka nismo videli, zato datum 19. oktobra ostaja pripisan Der Standardu.

Izginotje potrjuje tudi raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ledenik meri od leta 1946. Ameriška tiskovna agencija AP in Euronews, ki je povzel njeno poročanje, sta 15. oktobra objavila njegove besede o tem, kaj je ostalo od ledu:

»Triglavski ledenik je ob začetku meritev obsegal malo več kot 14 hektarjev. Pred petimi ali desetimi leti smo govorili o pol hektarja do enem hektarju. V zadnjih letih je bilo manj kot 0,2 hektarja, led pa je, kot rečeno, zdaj povsem izginil.« (prevod)

Napoved ni presenetila. Že 10. septembra je Urad vlade za komuniciranje objavil, da se je ledenik skrčil na posamezne zaplate ledu in da bodo njegovi zadnji ostanki po opažanjih s konca avgusta »zelo verjetno« izginili do konca letošnje talilne sezone.

»Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje.«

Razlog je preprost: zima je bila skoraj brez snega, poletje pa zelo vroče. Največja debelina snežne odeje na Kredarici je bila 220 centimetrov, v obdobju od leta 1991 do leta 2020 pa je v povprečju dosegla 374 centimetrov. Zadnji dan s snegom na Kredarici je bil 31. maj, medtem ko je tam v omenjenem obdobju 1. junija v povprečju ležalo še približno poldrugi meter snega.

Ko so leta 1946 začeli redne meritve, je ledenik pod Triglavom meril približno 14 hektarjev. Ledenik pod Skuto gre po Pavškovih besedah po isti poti: meri še približno 1,5 hektarja, debelina ledu pa se je z več deset metrov zmanjšala na nekaj metrov.

Za Slovence to ni le gorniška zanimivost. Pavšek opozarja, da ledeniška voda hrani reke, med njimi Dravo in Muro, te pa podtalnico, iz katere črpamo pitno vodo. Po zadnjih napovedih naj bi v avstrijskih Alpah do leta 2050 izginili vsi ledeniki pod 3500 metri nadmorske višine.

Led ostaja pod površjem. Po Pavškovih besedah ga je še vedno veliko v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles.