Slovenci predstavljajo do 40 odstotkov obiskovalcev Titove jame v Drvarju
Kustos spominskega kompleksa v Bosni pravi, da so najštevilčnejši gostje Slovenci, večinoma starejši od 55 let. Sledijo Nemci, kompleks pa je pred letom 1991 obiskalo 200.000 ljudi na leto.
Ilustracija: UI
V soboto je na vhodu v Drvar v jugozahodni Bosni potekala posvetitev cerkve svetega Jožefa, ki se je je udeležil tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Kilometer naprej, na izhodu iz mesta, pa je pred spominskim kompleksom »25. maj 1944« parkiral avtobus s približno petdesetimi izletniki iz Slovenije in Istre, večinoma iz Buzeta. Prišli so si ogledat Titovo jamo in druge jugoslovanske spomenike, postavljene v spomin na nemški desant na Drvar leta 1944, ko so nemške enote skušale ujeti Josipa Broza Tita. Tako piše hrvaški N1, ki povzema poročilo agencije Hina.
Dušan Dragoš, kustos muzeja »25. maj«, ocenjuje, da je med obiskovalci največ Slovencev: od 30 do 40 odstotkov vseh. Skupaj naj bi tujci, vključno z državljani držav, nastalih z razpadom Jugoslavije, predstavljali okoli 70 odstotkov gostov. Med obiskovalci zunaj nekdanje države so po njegovih besedah najštevilčnejši Nemci.
Kustos je Slovence opisal takole:
»To so večinoma ljudje, stari okoli 55 let in več, torej ljudje, ki se spominjajo življenja v Jugoslaviji. Pravijo mi, da jim v življenju nikoli ni bilo lepše kot v tistem obdobju.« (prevod)
Po Dragoševih besedah slovenski obiskovalci izražajo nostalgijo po tistem času in o Titu govorijo z velikim spoštovanjem. Sobotni gostje iz Buzeta in Slovenije se z novinarji niso želeli veliko pogovarjati. Na kratko so izrazili obžalovanje, da današnje generacije po njihovem mnenju ne živijo v skladu z ideali antifašizma tako kot njihovi predhodniki, še posebej pa so se zgražali nad dogajanjem pred tekmo Hajduka.
Z 200.000 na leto na nekaj tisoč
Kompleks, katerega središče je Titova jama, je bil leta 2011 razglašen za nacionalni spomenik Bosne in Hercegovine. Med letoma 1950 in 1991 ga je po podatkih N1 obiskalo okoli 200.000 ljudi na leto. Danes so številke precej skromnejše: v vsem letu 2025 je kompleks videlo od 3500 do 4000 ljudi, samo med 8. julijem in 18. avgustom letos pa so jih našteli okoli 2000.
Dragoš opaža naraščanje zanimanja. Gostje prihajajo iz skoraj vseh delov Evrope, pa tudi iz Avstralije, Kanade, ZDA, Japonske, Palestine in Singapurja. Po njegovem bi se kompleks z razmeroma skromnimi vložki lahko bolje predstavil. Objekti so v razmeroma dobrem stanju, čeprav marsikje potrebujejo popravila, dosedanje naložbe pa so bile minimalne in večinoma financirane z vstopninami.
Ob vhodu stoji lesen steber z rdečo peterokrako zvezdo in kažipotom, na katerem so v kilometrih navedene razdalje do krajev, ki so imeli v imenu Titovo ime. Drvar je bil eden od njih, na Hrvaškem pa Korenica. Do jame vodi zahtevna planinska pot, a je koča ob njej zaprta.
Po burni soboti se je mesto vrnilo v običajni ritem. Tamkajšnja hrvaška in srbska skupnost se po pisanju N1 spoprijemata z eksistenčnimi težavami in stalnim odseljevanjem. O preteklosti sicer sodita različno, v prihodnost pa gledata enako brezupno.
Viri
- Grad u kojem Tito još živi: Posjetitelji dolaze iz gotovo svih krajeva Europe. Najviše je Slovenaca, Nijemaca... „Najviše je Slovenaca. Njih je između 30 do 40 posto ukupnog broja gostiju.“
Ime ostane. Podpri, če hočeš, da ostane tudi uredništvo.