Eno babico so vrgli iz stanovanja, zdaj gre na volitve cela Španija

Vse se je začelo z eno upokojenko. 87-letno Madridčanko Maricarmen Abascal so prisilno izselili iz stanovanja, ker ni več zmogla plačevati skokovito povišane najemnine. Prizor je po vsej Španiji sprožil množične proteste. Ljudje so zahtevali dostopna stanovanja in konec tega, kar imenujejo oderuška najemna politika.

Vlada je poskusila razmere umiriti z dvema nujnima ukrepoma: eden bi zaščitil ranljive najemnike pred izselitvami in špekulativnim skladom omejil nakupe stanovanj, drugi bi uvedel samodejno podaljševanje najemnih pogodb. V petek je parlament oba zavrnil, potem ko je katalonska stranka Junts vladi odrekla podporo.

Pedro Sánchez je v ponedeljek zjutraj napovedal, da bodo v Španiji 29. novembra predčasne volitve, tri leta pred rokom. Kralja Felipeja VI. je o odločitvi obvestil že v nedeljo popoldne.

"Da bi lahko naredili več, moramo obnoviti in razširiti podporo ljudi."

To je v televizijskem nagovoru dejal premier, ki vlada od leta 2018 brez parlamentarne večine in se pri tem opira na krhke koalicije z baskovskimi in katalonskimi nacionalisti. Proračuna ni sprejel že od leta 2023.

Priznal je tudi lastne napake.

"Vem, da smo delali napake in da nam ni uspelo narediti vsega, kar smo si zadali."

Ankete mu obetajo poraz. Konservativna Ljudska stranka (PP) ima okoli dvaintrideset do štiriintrideset odstotkov podpore, Sánchezovi socialisti (PSOE) šestindvajset do sedemindvajset odstotkov, skrajno desni Vox pa osemnajst do devetnajst odstotkov. Če bo PP sestavila vlado skupaj z Voxom, bo to prvič po koncu Francove diktature leta 1975, da bo skrajna desnica sedela v španski vladi.

Opozicijski voditelj Alberto Núñez Feijóo je novico pozdravil na kratko: na omrežju X je stranka zapisala le eno besedo.

"Končno."

Feijóo je volitve opisal kot izbiro med dvema Španijama.

"Gre za izbiro med korupcijo in spodobnostjo, med nazadovanjem in blaginjo, med vlado, katere edini cilj je preživeti, in državo, ki gleda v prihodnost."

Sánchez se poleg stanovanjske krize spopada tudi s preiskavami domnevne korupcije znotraj svoje stranke in družine ter s poletno migrantsko krizo v Ceuti. Stanovanjska stiska pa ni prazna fraza: Španiji po ocenah primanjkuje okoli 700.000 stanovanj; povprečna najemnina se je v zadnjem desetletju skoraj podvojila; cene stanovanj so se zvišale za približno devetdeset odstotkov.

"Mogoče so tudi pozivi k predčasnim volitvam."