800 tožb čaka Slovenijo! ESČP je enemu hrvaškemu ribiču dalo prav, drugemu pa ne.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v torek izdalo sodbo, ki bo v Sloveniji odprla več vprašanj, kot jih je zaprla. Hrvaška ribiča Franka Makovac in Michael Latin iz Savudrije sta Slovenijo tožila zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja v prekrškovnih postopkih, ki so ju doleteli zaradi ribolova na delu Piranskega zaliva, ki je po arbitražni razsodbi iz leta 2017 pripadel Sloveniji. Hrvaška arbitraže ne priznava, zato ribiči z obeh strani meje redno dobivajo kazni.

Sodišče je primera presojalo ločeno in sprejelo dve različni odločitvi.

Michael Latin je bil leta 2020 kaznovan z 840 evri, ker naj bi ribiškemu inšpektorju preprečil dostop do plovila in ker ni imel dovoljenja za ribolov v slovenskih vodah. Slovensko sodišče ga pri tem ni niti zaslišalo. Inšpektor je njegovo identiteto ugotovil tudi na podlagi objav na družbenih omrežjih. ESČP je soglasno presodilo, da mu je bila kršena pravica do poštenega sojenja.

"Obsodba gospoda Latina je temeljila na njegovi prepoznavi s strani inšpektorja za ribištvo in nekonkretiziranih objavah na družbenih omrežjih. Ustna obravnava bi bila v njegovem primeru nujna za preizkus teh dokazov."

Franka Makovac je imela manj sreče. Leta 2018 jo je slovenska policija oglobila s 500 evri zaradi nedovoljenega vstopa v državo s plovilom. Ko je slovenska policija od nje zahtevala, naj ustavi čoln, se je s pomočjo hrvaškega policijskega plovila vrnila v hrvaške vode. Sodišče je ugotovilo, da je bila na fotografijah in videoposnetkih jasno prepoznavna in da svoje prisotnosti v slovenskih vodah ni zanikala, zato zaslišanje ni bilo nujno. S petimi glasovi proti dvema je ESČP presodilo, da njena pravica do poštenega sojenja ni bila kršena.

"Njena obsodba je bila podprta med drugim s fotografijami dveh prepoznavnih posameznikov, gospa Makovac pa je imela možnost ta dokaz izpodbijati."

Latin je od Slovenije zahteval 30.000 evrov odškodnine. Ni dobil niti evra: sodišče je presodilo, da je ugotovitev kršitve sama po sebi dovolj za "pravično zadoščenje". Kot najprimernejšo pot predlaga ponovno sojenje, če ga bo Latin zahteval.

Za Slovenijo je pomembnejši drugi del sodbe. Hrvaška, ki je v imenu ribičev nastopila kot intervenientka, je sodišču predlagala, naj od Slovenije zahteva spremembo zakonodaje, saj naj bi slovenska sodišča ustno obravnavo v prekrškovnih postopkih izvedla v približno enem od tristo primerov. ESČP je odločilo, da nima dovolj podatkov za takšno presojo, in zahteve po sistemskih spremembah za zdaj ni postavilo, čeprav si je, kot so zapisali sodniki, pustilo odprta vrata za drugačno odločitev, če bodo ugotovili, da gre za sistemski problem.

Sodba se ne dotika poteka meje ali veljavnosti arbitražne razsodbe iz leta 2017. Pred ESČP je sicer vloženih že več kot 800 podobnih tožb hrvaških ribičev proti Sloveniji, podobnih primerov naj bi bilo še več kot 3000. Prva sodba v tej vrsti torej ni pokazala enotne usmeritve, ampak dve nasprotujoči si odločitvi v navidezno podobnih primerih. O preostalih 800 tožbah bo šele treba razsoditi, o vsaki posebej.