Melania Trump naj bi dosegla premirje v mestu, kjer je od 24.000 ljudi ostalo 2000

Bela hiša je sporočila, da je prva dama ZDA Melania Trump dosegla lokalno prekinitev ognja v mestu Oleški na jugu Ukrajine. Mesto je pod rusko zasedbo, leži ob reki Dneper v Hersonski oblasti, tik ob frontni črti. Po navedbah Washingtona sta se Rusija in Ukrajina strinjali, da bosta tam začasno ustavili vse vojaške dejavnosti, da bi lahko dostavili humanitarno pomoč in po določeni varni poti odpeljali civiliste. Prekinitev ognja naj bi začela veljati 29. oktobra.

Moskva in Kijev dogovora po poročanju 24ur.com in STA za zdaj še nista potrdila. Dnevnik pa piše, da je zasluge prvi dami pripisal tudi Kremelj. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov naj bi dejal:

»Pozdravljamo napore prve dame Združenih držav, gospe Melanie Trump, ki je pomembno prispevala k usklajevanju te človekoljubne operacije.«

Kaj pravi Bela hiša

Prva dama in njen predstavnik naj bi z rusko in ukrajinsko stranjo neposredno usklajevala pogoje, tehnične postopke in časovni okvir. Bela hiša Melanio Trump opisuje kot edino posrednico v teh pogovorih. Humanitarno akcijo naj bi izvedle civilne organizacije iz obeh držav: prebivalce naj bi obiskale na domovih in ocenile, kaj potrebujejo. Kdor bo hotel oditi, naj bi lahko izbral Rusijo ali Ukrajino. Dogajanje naj bi spremljala »nepristranska ameriška medijska organizacija«, navaja N1.

Sama je v sporočilu zapisala:

»Jasno je bilo, da brez mojega posredovanja humanitarne pomoči v mesto ne bi bilo mogoče dostaviti in evakuirati starejših.«

Od 24.000 prebivalcev jih je ostalo 2000

Pred vojno je v Oleškiju živelo več kot 24.000 ljudi, danes jih je po navedbah Bele hiše med 1700 in 2000, večinoma starejših, ki niso mogli oditi. Siol piše o približno 50 otrocih. Rusi so mesto zasedli ob začetku invazije februarja 2022, leta 2023 pa ga je po uničenju jezu Kahovka prizadela huda poplava. Moskva in Kijev za rušenje jezu krivita drug drugega.

Razmere so po poročanju medijev hude: omejena ali nikakršna elektrika, pomanjkanje hrane, zdravil in čiste vode. Svet24 piše, da so prebivalci že mesece ujeti v navzkrižnem ognju, Dnevnik pa se sklicuje na Inštitut za preučevanje vojne in navaja, da mrtvih ne morejo pokopati. Pred dnevi je Putina v telefonskem pogovoru k premirju v mestu pozval tudi papež Leon XIV.

Kaj je še treba preveriti

Dogovor zaenkrat poznamo iz sporočila Bele hiše in pohvale iz Kremlja. Ukrajinske potrditve v virih ni, začetek pa je napovedan šele za 29. oktobra. Dnevnik opozarja, da so bila lokalna premirja med stranmi doslej redka, tista, ki so bila, pa sta se obe strani obtoževali kršitev. Melania Trump se sicer že dlje ukvarja s humanitarnimi pobudami v tej vojni, med drugim z vračanjem ukrajinskih otrok, ki so jih odpeljali v Rusijo.