Bruselj je razpored premikanja ure objavil do 2031, 84 odstotkov vprašanih pa želi ukinitev

V noči s sobote na nedeljo bomo ob treh zjutraj kazalce premaknili na drugo uro in preživeli uro, ki smo jo spomladi izgubili. Nedelja bo trajala 25 ur. Večini bo to prineslo daljši spanec, manj prijetna pa je posledica, da se bo zvečer stemnilo prej. V Kopru bo sonce v soboto zašlo ob 18.04, v nedeljo pa že ob 17.02. Zjutraj bo svetlo uro prej, sonce bo vzšlo ob 6.34. Dan se zaradi premika seveda ne skrajša, spremeni se le njegov položaj na naših urah. Dnevi se sicer še naprej krajšajo, trenutno za približno tri minute na dan.

Ukinitev je v javnem posvetovanju zmagala, v praksi pa ne pride nikamor. Evropska komisija je odpravo sezonskega premikanja ure predlagala leta 2018, Evropski parlament jo je leto pozneje podprl. V javnem posvetovanju je ukinitev podprlo 84 odstotkov od 4,6 milijona sodelujočih. Države članice pa se niso dogovorile o skupni rešitvi. Med odprtimi vprašanji je, ali naj trajno obdržijo poletni ali standardni čas, hkrati pa ne želijo novih časovnih razlik med sosedami.

Premikanja torej ne bo konec. Komisija je marca letos objavila razpored prehodov vse do leta 2031 in hkrati naročila novo študijo o posledicah premikanja ure, ki naj bi bila končana do konca leta. Ali bo to evropska pogajanja znova premaknilo, še ni znano. Na poletni čas bomo naslednjič prešli 28. marca 2027.

Pri nas uro premikamo od leta 1983, ko je poletni čas uvedla tedanja Jugoslavija, z namenom prihranka energije. Koliko se danes dejansko prihrani, je precej manj jasno. Nasprotniki ukrepa opozarjajo, da premikanje kazalcev slabo vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje. Strokovnjaki za spanje po poročanju N1 priporočajo stalni zimski čas, ker je bolj usklajen z naravnim ritmom.

Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je za notranjo biološko uro ugodnejši standardni, torej zimski čas. Ob menjavi lahko nekateri občutijo utrujenost, slabšo zbranost ali motnje spanja, čeprav je jesenski premik praviloma lažji od spomladanskega. Pomagajo redna ura odhoda v posteljo, gibanje in dovolj dnevne svetlobe. Jutranjo svetlobo naj ljudje izkoristijo za dejaven začetek dneva, na deževen in zelo mrzel dan pa naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih.

Večina telefonov in računalnikov bo uro prestavila samodejno. Pri stenskih urah, pečicah in starejših napravah bo treba to storiti ročno.